Dolgo časa sem na osebno rast gledal kot na nekaj precej abstraktnega. Zdelo se mi je namreč, da gre predvsem za nekaj motivacijskega. Na primer, branje kakšnih knjig, postavljanje visokih ciljev in nenehno iskanje načinov, kako izboljšati samega sebe. Ampak sam se s tem nisem nikoli kaj dosti ukvarjal, saj se mi je sprva zdelo, da je to nekaj, kar pride z leti, po drugi strani pa se mi je prav tako zdelo, da to ni tako pomembno, oziroma da se na to pač ne rabiš tako specifično ozirati. Tako sem to skoraj čisto ignoriral, ter življenje pač živel tako, kot sem si želel, zraven pa nabiral tiste izkušnje, ki so me veselile in katere sem si želel. Na ta način sem si namreč tudi mislil, da se je moja osebna rast nekako sama od sebe izboljševala, oziroma je rasla.
Nekaj časa nazaj, pa sem se na to začel nekoliko bolj ozirati, oziroma sem dajal na to veliko več poudarka. Občutek sem namreč imel, da bi lahko moja osebna rast precej napredovala. Zaradi tega sem začel s tem počasi, kar je izgledalo tako, da sem si zgolj zapisoval stvari, ki sem si jih želel opraviti. To mi je postavilo neke jasne cilje in ko sem si to zapisal, sem imel veliko boljšo možnost, da bi jih dosegel. To se je tudi izkazalo, da je bilo res. Nato sem na primer začel dajati tudi veliko več poudarka na svoje telo, v smislu, da sem se bolj ukvarjal s športom, pazil na prehrano in podobno. To se mi je namreč tudi zdelo kot nekaj, kar pomaga moji osebni rasti.
Do danes pa sem naredil že toliko majhnih sprememb, da se mi zdi, da se je moja osebna rast precej izboljšala. Bral sem namreč tudi razne knjige na to temo, ki so mi pomagale razumeti, kaj to sploh je in kako delati na temu.