Vedno sem bil malo bolj na tisti ‘ziheraški’ strani. Rajši, kot da bi tvegal, bom jaz lepo tu v miru, iz varnega zavetja, opazoval vas druge, ki ste malo bolj pogumni, morda malo bolj nori. Mislil sem, da so posnetki adrenalinskih športov, kot je paragliding, zame le čudovite sanje, ki bodo zmeraj ostale sanje. Potem pa mi je prijatelj za 35. rojstni dan podaril paragliding izkušnjo v tandemu. Skoraj sem si naredil v hlače in darilo sem odložil na visoko polico, kamor sanje pač spadajo, ter pustil, da se na ovojnici nabere prah.
Zarečenega kruha se največ poje
Ko sem se tako še nekaj mesecev na kavah s prijatelji nekako izogibal pogovorom, ki so vključevali paragliding, mi ovojnica ni in ni dala miru. V ozadju mojega uma se je prebudil glasek, ki je bil vedno glasnejši. Nato pa sem se nekega dne zbudil iz nočne more, katere sporočilo sem jasno razumel. Čas je, da začnem živeti drzneje, čas je, da stopim v svojo moč in pogum ter razbijem navidezne zidove varnosti, ki me v resnici zadržujejo pred doseganjem svobodnega in izpolnjenega življenja, čas je za paragliding in za polet v nebo.
Moja paragliding izkušnja
Mislim, da sem pol noči pred poletom preživel na stranišču, in ne hecam se, ko vam rečem, da se je moj glas tako tresel, ko sem prišel na prizorišče, da sem komaj sam razumel svojo govorico. Vendar sem poleg tega strahu v svojem središču čutil droben plamen poguma. Po uvodnih navodilih in vseh pripravah ter namestitvi opreme je moj izkušeni paragliding vodič začel odštevati: “5, 4, 3, 2, 1 in gremoooo!”
Prvih 10 sekund čiste panike in vrtoglavice je počasi zamenjal neznan občutek popolne svobode, lahkote, brezskrbnosti in veličine. Ko so se tla pod mano oddaljevala, so hiše in polja postajali drobne pikice, jaz pa sem postal ptica, ki se je končno osvobodila lastne kletke iz zlata. Svet se je odprl pred mano in paragliding je v meni odprl življenje, skozi to izkušnjo in skozi številne polete, ki sem jih izvedel v naslednjih letih in ki jih bom izvajal, dokler mi bo telo dovolilo.