Če bi mi kdo pred leti omenil zpiz, se mi iskreno ne bi niti sanjalo za kaj gre. To je namreč zavod za pokojninsko in invalidno zavarovanje, o čemer nisem nikoli kaj preveč razmišljal. Pokoj je bil namreč še daleč pred mano, tako da sem se več ali manj osredotočal samo na tedanjost, ne pa kaj bo, ko se bom nekoč upokojil. Vse skupaj se mi je torej zdelo precej oddaljeno, kot nekaj, s čimer se bom ukvarjal šele čez desetletja. A kot pri mnogih stvareh v življenju, se je tudi tu moj pogled spremenil, ko sem se prvič resno spustil v to temo.
Ko sem namreč začenjal opažati postavke za prispevek v zpiz, sem bil malo zmeden. Takrat sem si vzel čas, da sem preveril, kaj je to pravzaprav sploh pomenilo. Spoznal sem, da gre za ta zavod, ki skrbi, da bomo po koncu delovne dobe deležni pokojnine, v primeru bolezni ali poškodbe, pa tudi zaščite. Nenadoma sem razumel, da zpiz ni le še ena postavka, ki jo je pač potrebno plačati, ampak sistem, ki mi bo nekega dne lahko še kako pomagal, saj mi bo zagotovil varnost in stabilnost, tudi na finančen način.
Sčasoma sem začel spremljati, koliko let zavarovanja imam. S tem sem se zavedal, kako pomembno je to, da vse poteka urejeno. Nič hujšega kot šele tik pred upokojitvijo ugotoviti, da manjkajo leta delovne dobe ali pa da niso vplačani čisto vsi prispevki.
Tako danes na to gledam iz čisto druge perspektive. To ni več nekaj oddaljenega, s čimer bi se ukvarjal na koncu svoje delovne dobe, oziroma tik pred upokojitvijo, kajti gre za sistem, ki povezuje generacije in skrbi, da nihče ne ostane brez osnovne varnosti. Zato sem začel zavedati, da je potrebno nekaj pozornosti nameniti tudi takšnim rečem, čeprav se na prvo žogo zdi, da te to vse čaka šele čez nekaj let. Za dodatne informacije o pravicah, pogojih in novostih, ki jih prinaša sistem, pa preprosto preberite več na povezani strani.