Danes postaja jahanje konj dejavnost, ki združuje šport, sprostitev in druženje z naravo. Preden sem prvič sedel na konja, sem mislil, da je jahanje konj namenjeno le izkušenim jezdecem. Ko sem ga preizkusil tudi sam, pa sem hitro ugotovil, da je to veliko več kot le vožnja na hrbtu živali.
Postalo je doživetje, ki me je navdušilo in mi polepšalo dan. Po prihodu v konjeniški klub nas je najprej pozdravil inštruktor. Pokazal nam je, kako pravilno pristopimo k konju, da ga ne prestrašimo. Nato smo ga skrtačili, očistili kopita in pripravili sedlo. Medtem sem opazil, kako mirni in potrpežljivi so. Zdelo, se mi je, da uživajo v pozornosti, ki jim jo namenjamo. Takrat sem začutil, da med konjem in človekom nastaja posebno zaupanje. Ko sem prvič zajahal konja, sem bil nekoliko živčen. Konj je bil velik in močan, vendar se je premikal zelo mirno. Po nekaj minutah sem se sprostil in začel uživati v vsakem njegovem koraku. Inštruktor nam je razložil, kako pravilno sedeti, držati vajeti in usmerjati konja. Z njegovo pomočjo sem hitro pridobil na samozavesti. Najlepši del dneva je bilo jahanje konj po gozdnih poteh in travnikih. Med počasno jezo sem poslušal petje ptic, opazoval drevesa in cvetoče travnike ter vdihoval svež zrak. Občutek je bil zelo prijeten. Pozabil sem na šolske naloge, telefone in druge vsakodnevne skrbi. V družbi konja sem se popolnoma sprostil in užival v objemu narave. Konji so zelo pametne in čuteče živali. Hitro opazijo ali smo mirni, prestrašeni ali veseli. Če z njimi ravnamo prijazno in nežno nam zaupajo in sodelujejo z nami.
Zaradi tega je vsako jahanje konjev nekaj posebnega in neponovljivega. Po tej izkušnji razumem, zakaj toliko ljudi obožuje jahanje konjev. To ni le šport, ampak tudi način sprostitve, druženja z naravo in ustvarjanje posebne vezi z živaljo. Prepričan sem, da se bom še velikokrat vrnil v konjeniški klub.