Pred kratkim me je poklicala prijateljica, s katero se že dolgo časa nisva videli. Po srednji šoli se je vpisala na pravno fakulteto in študirala ter se izobraževala vrsto let. To naju je tudi malo oddaljilo, saj je ona imela študijske obveznosti, jaz pa sem se zaposlila in ustvarila družino, kjer so me čakale tudi družinske obveznosti. Vsake toliko sva se slišali, da sva bili na tekočem z vsem, kar se nama je dogajalo.
Zdaj je že kar nekaj časa zaposlena in pred nedavnim je tudi zamenjala službo. Končno sva se zmenili, da se dobiva na kosilu. Med pogovorom mi je povedala, da je v službi kar napredovala in se zdaj zaposlila kot tolmač za pravno tolmačenje, ki ji je bil že od nekdaj velik izziv. Vedela sem, da moraš imeti za to delovno mesto precej znanja. Če bi jo morala oceniti, bi rekla, da je za to delo prava oseba. Seveda pa pravno tolmačenje zahteva dodatna posebna znanja o pravu, ki jih ona zagotovo ima. Poleg tega je nepristranska in se je že od nekdaj zavzemala za pravico. Odlično obvlada jezike, zato ji to delo ne predstavlja posebnih težav. Rada pomaga ljudem, ki jezika ne razumejo. Če pomislim nase, je tudi meni kdaj težko razumeti pravni besednjak, kaj šele nekomu, ki jezika ne pozna dobro. Pri sodnih postopkih se lahko zadeva povsem obrne, če je kakšna beseda napačno razumljena ali prevedena. Prijateljica mi je povedala, kako je zadovoljna s svojim poklicem. Pogosto sedi v sodni dvorani in prevaja izrečene besede.
Ob koncu sojenj ima posebno zadoščenje, saj ve, da je zaradi kakovostnega prevoda vselej zagotovljen pošten postopek za vse udeležence. Čeprav ni sodnica, je njeno pravno tolmačenje tisto, ki pripomore k poštenim postopkom.