Nikoli ne bom pozabil tistega trenutka, ko mi je punca pred nekaj leti povedala, da je noseča. To je bilo res nekaj neverjetnega, nekaj, česar z besedami sploh ne morem opisati. Ravno takrat nama je tudi vse končno začelo teči kot po maslu, v smislu, da sva se ravno ustalila v najinem novem stanovanju in sva imela selitev uspešno za sabo. Tako sva bila pripravljena na to, da začneva z najino družino, saj je bilo to nekaj, kar sva si želela že kar nekaj časa. Ko sem dobil to novico, je končno vse kazalo na to, da se bo najina želja vendarle uresničila.
Ko se je vse skupaj začelo, mi je bilo zelo zanimivo spremljati, kaj vse prinese nosečnost po tednih. Hitro sem se namreč naučil oziroma ugotovil, da nosečnost ni nekaj stalnega, temveč se lahko spreminja iz tedna v teden. Zato mi je bila na trenutke nosečnost po tednih kar malo naporna, saj so se moji punci začeli močno spreminjati hormoni. To je bilo seveda zanjo precej huje kot zame, vendar sem se tudi sam moral tega zavedati. Naučil sem se, kdaj moram punci dati nekaj prostora zase in kdaj ji moram nuditi oporo. Nekateri tedni so bili zanjo precej čustveni in se je veliko jokala, druge tedne je bila zelo vesela, včasih pa se je res zelo hitro razdražila, zato sem moral narediti nekaj korakov nazaj in ji dati prostor.
Ko se je ta nosečnost po tednih enkrat le zaključila in je minilo vseh devet mesecev, se nama je končno rodil lep in zdrav sin. V tistem trenutku sva oba vedela, da se je vsekakor splačalo potrpeti teh nekaj mesecev, saj tega čudeža sploh ne moreva opisati; naenkrat se nama je prelilo toliko različnih čustev.